Informacijska varnost
Gradniki kriptografskih algoritmov, upravljanje zaupanja, kontekstna varnost, nadzor dostopa, avtentikacija in avtorizacija, vrednotenje kibernetske varnosti in zaščita kritične infrastrukture.
Laboratorij za odprte sisteme in mreže ima dolgoletne izkušnje na področju raziskav in razvoja rešitev za zagotovitev informacijske varnosti, zaščito zasebnosti in boj proti kibernetskemu kriminalu. Pri tem sta bila upoštevana tako tehnični kot družbeno-ekonomski vidik.
Trenutne aktivnosti
Trenutne dejavnosti so osredotočene na uporabo metod umetne inteligence za kibernetsko varnost, kvantno distribucijo ključev, zaščito kritične infrastrukture in upravljanje identitete.
V okviru projekta Kibernetska varnost in veliki jezikovni modeli preučujemo možnost prilagajanja, lokalne implementacije in uporabe velikih jezikovnih modelov (LLM) za potrebe kibernetske varnosti. Rezultati bodo omogočili boljše razumevanje vloge, potenciala in zahtev glede zmogljivosti sistemov, ki temeljijo na LLM, v kibernetski varnosti ter olajšali njihovo integracijo v obstoječe informacijske sisteme IT in povezavo z drugimi varnostnimi rešitvami, kot so požarni zidovi, sistemi za odkrivanje vdorov itd. SiQUID (Slovenian Quantum Communication Infrastructure Demonstration) je namenjen vzpostavitvi kvantne distribucije ključev (QKD) med več vladnimi vozlišči v Sloveniji in testnega kvantnega omrežja za napredne kvantno-komunikacijske protokole med raziskovalnimi ustanovami v Ljubljani. Naš laboratorij sodeluje pri določanju primerov uporabe in varnostnih zahtev sistema ter pri ocenjevanju tveganj pri uvajanju tehnologije QKD in povezovanju z obstoječimi varnostnimi sistemi. Vlogo kvantnih tehnologij na področju varnosti raziskujemo v okviru projekta KVANTEH.
Pretekli rezultati
V projektu DEFENDER smo obravnavali vprašanja varnosti in zanesljivosti evropske energetske infrastrukture. Laboratorij je vodil delo na področju ocenjevanja in analize kibernetskih groženj ter prispeval k razvoju in izvedbi rešitev za zmanjšanje nevarnosti in povečanje ozaveščenosti.
Glavni cilj projektov DE4A, SI-PASS 2.0, SI-PASS in eID4U je bil vzpostavitev infrastrukture za varne čezmejne storitve. Projekt DE4A je omogočil prehod na varne čezmejne digitalne javne storitve v Evropi v različnih sektorjih in z različnimi udeleženci ter implementacijo najnovejših direktiv in uredb EU (npr. enotni digitalni portal). Pri projektih SI-PASS 2-0 in SI-PASS, ki ju je koordiniral Laboratorij za odprte sisteme in omrežja, je bilo na Ministrstvu za javno upravo vzpostavljeno osrednje vozlišče eIDAS v Sloveniji ter integrirane različne javne in zasebne čezmejne e-storitve na področjih e-uprave, e-zdravja, visokega šolstva, občin, zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva intelektualne lastnine, registrov podjetij, finančnih storitev in elektronskega poslovanja. V projektu eID4U smo testno vozlišče eIDAS povezali tudi z zaupanja vrednimi viri informacij o študentih (osrednji evidenčni sistem za e-visokošolsko izobraževanje eVŠ) in različnimi e-izobraževalnimi storitvami.
Storitve na podlagi e-identitete in digitalnih potrdil, npr. prvi overitelj v Sloveniji, so bili razviti v različnih projektih, kot so ICE-TEL, ICE-CAR, CADENUS in NASTEC. Pridobljene izkušnje so bile uporabljene tudi pri pripravi slovenskega zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu.
V projektu FAIN iz 5. OP EU, smo zasnovali in izvedli prilagodljiv in zanesljiv omrežni element, ki temelji na načelih aktivnih omrežij, končni rezultat projekta DIADEM iz 6. OP EU pa je bil prototip porazdeljenega požarnega zidu. V integriranem projektu DAIDALOS iz 6. OP EU sta bila razvita arhitektura za zaščito zasebnosti v vseprisotnih sistemih in protokol za vzpostavitev zaupanja med uporabniki in ponudniki vseprisotnih storitev.
Projekt P2P-Next iz 7. OP EU je bil osredotočen na razvoj odprtokodnega, učinkovitega, zaupanja vrednega, prilagojenega, uporabniško usmerjenega sistema za deljenje vsebin s socialno in sodelovalno konotacijo na podlagi paradigme Peer-to-Peer. Porazdeljeni nadzor dostopa do večpredstavnostne vsebine smo dosegli z novim protokolom ECS (Enhanced Closed Swarm).
Za izboljšanje overjanja in preprečevanje kraje identitete je bil razvit nov grafični sistem za preverjanje identitete za mobilne naprave.V okviru nacionalnega kompetenčnega centra za računalništvo v oblaku (CLASS) smo razvili rešitev za enotno preverjanje identitete v različnih vrstah računalniškega oblaka. Z rešitvijo lahko podjetja ali ustanove zmanjšajo nekaj varnostnih tveganj v oblaku in poenostavijo upravljanje uporabniških računov in poverilnic.
Pri projektih STORK 2.0 in eSENS iz programa CIP smo prispevali gradnike za vseevropsko infrastrukturo, ki rešuje težave z interoperabilnostjo e-identitet v Evropi in podpira številne e-storitve, ki temeljijo na e-identiteti, kot so e-učenje, e -bančništvo, e-poslovanje itd. Vzpostavili smo tudi tri čezmejne izobraževalne in akademske e-storitve: virtualno učno okolje, anonimne e-ankete in storitev izbire delovnih mest. Storitve so koristne tako za študente in visokošolske ustanove kot tudi podjetja, ki se lahko odločajo na podlagi preverjenih podatkov o uporabnikih, na primer pri elektronskem potrjevanju kvalifikacij prosilca za zaposlitev.
V okviru projekta “Dynamic Forensics Evaluation and Training (DFET)” iz programa ISEC smo izdelali platformo v oblaku, imenovano EDUFORS, za izobraževanje in usposabljanje na področju digitalne forenzike. Platforma omogoča samodejno in dinamično generiranje, dodeljevanje in ocenjevanje preiskovalnih primerov, ki jih morajo reševati policisti, študenti in varnostni strokovnjaki s pomočjo kibernetskih forenzičnih orodij.
Pri projektu “Cybercrime and cyberterrorism European research agenda (COURAGE)” smo prispevali k programu raziskav in razvoja na področju boja proti kibernetski kriminaliteti in kiberterorizmu.
Boj proti kibernetski kriminaliteti je bil glavni cilj projekta SENTER, ki je ustvaril enotno referenčno točko za nacionalne centre odličnosti za boj proti kibernetski kriminaliteti (SE) in jih povezal v dobro opredeljeno in dobro delujočo skupnost. Laboratorij za odprte sisteme in mreže je sodeloval kot slovenski center odličnosti.
V zvezi z upravljanjem zaupanja in ugleda preiskujemo in izboljšujemo on-line mehanizme za upravljanje zaupanja in ugleda.
Z družbenoekonomskega vidika smo analizirali vlaganja v varnostno tehnologijo in izdelali ekonomski model za stroškovno najučinkovitejšo rešitev, ki zagotavlja ustrezno zaščito informacijskega sistema podjetja.