E5 – LABORATORIJ ZA ODPRTE SISTEME IN MREŽE

Ime projekta: Tehnološki in poslovni vidiki bodočega ekosistema za e-zdravstvo (TeBa Ecosystem)
Program: Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.
Trajanje: 1.6.2017 – 31.5.2020

Razpis: » Javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere, 2.0« objavljen leta 2016 na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.

Vir sredstev na projektu:

  • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Republika Slovenija (20%);
  • Kohezijski sklad EU (80%), www.eu-skladi.si

Partnerji:

1. raziskovalna organizacija Institut Jožef Stefan (IJS)

2. gospodarski subjekt Better by Marand


Cilji

Projekt raziskuje dva vidika zdravstvenega ekosistema. Tehnični vidik je osredotočen na tehnologije, ki omogočajo integracijo zdravstvenih aplikacij različnih ponudnikov, tehnike, ki omogočajo boljšo varnost pacientovih podatkov in metod za bolj učinkovito identificiranje uporabniških zahtev pri razvoju novih zdravstvenih aplikacij. Na drugi strani, v okviru poslovnega vidika se osredotočamo na identificiranje modela dejavnikov uspeha zdravstvenega ekosistema in na oblikovanje metod za merjenje vpliva zdravstvenih aplikacij na bolnišnične procese


Raziskovalna vprašanja

  • Kateri so trendi v znanstvenih raziskavah o e-zdravju? [4]
  • Kako identificiramo uporabniške zahteve za razvoj zdravstvenih aplikacij, ki podpirajo bolnišnične procese, bolj učinkovito? [1, 5, 7]
  • Kako omogočiti intentegracijo zdravstvenih aplikacij? [3, 8]
  • Kateri so dejavniki uspeha razvoja zdravstvenega ekosistema? [4, 9]
  • Kako zagotoviti varnost pacientovih podatkov? [2, 6]

Raziskovalne aktivnosti

V okviru projekta je IJS sodeloval s slovenskim podjetjem Better by Marand in kliničnim centrom University Hospitals Plymouth NHS trust. V letu 2018 smo pridobili podatke na oddelku in v lekarni omenjenega kliničnega centra. Na ta način smo pridobili informacije o trenutni učinkovitosti procesa odpusta pacienta, torej pred uvedbo aplikacije za elektronsko predpisovanje in administriranje zdravil imenovane OPENeP. Rezultate smo predstavili na mednarodni konferenci BEE [7]. Metodo za simuliranje podatkov za obdobje po implementaciji, pa smo opisali v [5].


V podporo razvojnemu timu aplikacije OPENeP, smo raziskali koliko bolje razumemo kontekst uporabniških zgodb, če imamo na voljo modele poslovnih procesov (konceptualne model) [1].

Ker je varnost pacientovi podatkov izjemno občutljiva in pomembna tema, smo se ji posvetili v [2] in [6], kjer smo analizirali različne kriptografske algoritme.

Dandanes imajo bolnice v uporabi veliko zdravstvenih aplikacij različnih proizvajalcev. Časovna učinkovitost bolnišničnih procesov se lahko izboljša, če integriramo te bolnišnične aplikacije z uporabo odprtokodnih stadardov. Standard FHIR lahko pri tem pomaga, zavedati pa se moramo novih izzivov, ki se ob uporabi pojavijo. Omenjene izzive smo analizirali v [3] in [8].

Nov koncept kako integrirati aplikacije različnih proizvajalcev s pomočjo odprtokodnih standardov se skriva v terminu odprta platforma (angl. openPlatform). Odprta platforma je tudi tista, ki omogoča razvoj zdravstvenega ekosistema na nivoju bolnice ali regije ali države. Pregled literature smo predstavili v [10]. Temeljna ideja je, da so aplikacije različnih ponudnikov povezane na skupno bazo pacientovih podatkov. Pripravili smo analizo slovenskega zdravstvenega ekosistema, ki sloni na odprti platformi podjetja Better by Marand imenovani Better Platform. v [9] in predlagali model dejavnikov uspeha zdravstvenega ekosistema [4].


Rezultati projekta / publikacije:

Članki v revijah:

[1] Marina Trkman, Jan Mendling, Peter Trkman, Marjan Krisper: Impact of the conceptual model’s format on identifying and understanding user stories. Information and softwere technology (SCI, A’), 2019. 

Status: Objavljeno (preberi članek na povezavi).

[2] Samed Bajrić: Data security and privacy issues in healthcare. Applied Medical Informatics (SCI), 2020.

Status: Objavljeno (preberi članek na povezavi).

[3] Marina Trkman, Božidarka Radović, Mitja Lapajne: Izzivi integracije zdravstvenih aplikacij: souporaba standardov openEHR in FHIR. Uporabna informatika.

Status (28.7.2020): V postopku objave.

[4] Marina Trkman, Samed Bajrić: A model of sucess factors of mature healthcare ecosystem.

 Status (28.7.2020): V pregledovanju.

[5] Marina Trkman, Živa Stepančič, Roko Malkoč: A method for predicting impact of a healthcare application on hospital’s process: simulation.

Status (28.7.2020): V pregledovanju.

Konferenčni članki in poglavja v revijah:

[6] Samed Bajrić: An Analysis of Cryptographic Algorithms in IoT in book An analysis of cryptographic algorithms in IoT, 2019.

Status: Objavljeno (preberi članek na povezavi).

[7] Marina Trkman, Živa Stepančič, Roko Malkoč: Evaluation of patients’ discharge time on a ward preliminary findings. BEE, 2019.

Status: Objavljeno (preberi članek na povezavi).

[8] Marina Trkman, Božidarka Radović, Mitja Lapajne: Integracija informacijskih sistemov za e-zdravstvo: študija primera. DSI, 2020.

Status: (28.7.2020) V postopku objave.

[9] Marina Trkman, Samed Bajrić: What are success factors when building national healthcare ecosystem? MIPRO 2020.

Status (28.7.2020): V postopku objave.

[10] Marina Trkman: Citaiton network analyses of e-health

Status (28.7.2020): V predelavi pri avtorju.

demo

Laboratorij za odprte sisteme in mreže

  • Jamova cesta 39, 1000, Ljubljana
  • + 386 (0)1 477 3900
  • info@e5.ijs.si