V dneh 10.–11. novembra se je odvijal 26. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo. V Laboratoriju za odprte sisteme in mreže smo s pomočjo infrastrukturne skupine za e-Raziskovalna okolja omogočili Slovenski znanstveni fundaciji izvedbo virtualnega
dogodka Festival znanosti 2020. 

Letošnji 26. slovenski festival znanosti je zaradi upoštevanja ukrepov proti širjenju koronavirusa potekal v hibridni obliki, prek interneta.

Pokroviteljica festivala je bila mag. Violeta Bulc, nekdanja evropska komisarka.

Organizatorji:

Univerza v Ljubljani, donator
Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, donator
Inotherm, d.o.o., Prigorica, donator
Loterija Slovenija, d.o.o., Ljubljana, donator
SIQ Ljubljana, donator[ZS1] 
Lotrič, d.o.o., Selca, donator
Energotech, d.o.o., Ljubljana, donator
Omega, d.o.o., Ljubljana, donator
Kemijski inštitut, Ljubljana, sponzor

---

Naša sodelavka, dr. Tanja Pavleska, je objavila prispevek z naslovom “The good, the bad and the urgent – tackling information disorder”. Pojem informacijska motnja zajema lažne novice, zavajajoče vsebine, govorice, škodljive vsebine ipd. Vloženi so bili številni napori za boj proti motnjam informacij, saj je neposredno povezan z nekaterimi najpomembnejšimi vidiki našega vsakdanjega življenja: varovanje demokratičnih in družbenih vrednot, negovanje zaupanja v akterje, ki sodelujejo pri vzpostavljanju teh vrednot, uresničevanje temeljnih pravic in svoboščin in podobno.

Ceotno objavo si lahko preberete v spodnji povezavi
https://www.betterinternetforkids.eu/web/portal/practice/awareness/detail?articleId=6206859

“Ali bo Internet preživel preobremenjenost omrežja zaradi naraslega prometa, ki nastaja ob pandemiji COVID-19?« in »Kakšno je zdravje interneta« v času epidemije COVID-19?» O tem se sprašuje prof. dr. Borka Jerman Blažič, ki je pred kratkim objavila celoten prispevek na spletni strani Slovenskega Združenja za Računalniške Komunikacije Internet (ISOC-SI).

Veliko ljudi se je v preteklih tednih spraševalo ali bo internet vzdržal povečan promet ob osamitvi večine prebivalstva po svetu. Dosedanji podatki o povečanju prometa v internetnem omrežju kažejo, da je internet zelo vzdržljiv in da večjih težav niso nikjer zaznali, kar je samo po sebi razumljivo. Pandemija COVID-19 je ponovno razkrila že dolgo obstoječi problem v svetu in pri nas doma, digitalni razkorak in delitev prebivalstva med digitalno revne in digitalno bogate. Revno prebivalstvo nima dostopa do interneta ne glede na to, kje se to v svetu nahaja. Ob tem problemu se je pojavilo tudi vprašanje plačila računov dostopa do interneta in telefonskih komunikacij za tisti del prebivalstva, ki je povezan z internetom.

Koliko prometa na Internetu se je povečalo v zadnjih dnevih meseca marca:

Internetno poslovanje, domača uporaba interneta in brezzična uporaba interneta je bila v porastu do 24% v primerjavi meseca februarja v ZDA. Ostale storitve internetnega prometa vsebujejo tudi porast in padec:

Konstantna sporočila: Porast do 63%
Tekstovna sporočila: Porast do 41%
Avdio klici: Porast do 33%
Video klici: Porast do 4%
Elektronska pošta: Padec do 18%
Brskanje na spletu: Padec do 5%

Podjetja so tudi poročale v porastu on-line konferenčnih aktivnosti:

Uporaba Avdio, spletnih in video konferenčnih orodij: Porast do 400%
Večji webcast dogodki: Porast do 200%
AT&T globalne avdio rešitve: Porast do 200%.

Preberite si celoten prispevek TUKAJ

 

V prostorih Laboratorija za odprte sisteme in mreže je naš sodelavec Primož Cigoj razvil in postavil spletno platformo CoronaLive.info  za spremljanje širjenja pandemije novega virusa SARS-CoV-2. Spletna platforma na enostaven in uporabniku prijazen način, poleg statističnih podatkov po posameznih državah in grafičnih prikazov le-teh, prikazuje tudi zadnje lokalne novice in objave s spletnega družbenega omrežja Twitter. Namen CoronaLive.info je, da na enostaven, predvsem pa na hiter način, prikazuje pregled podatkov o okuženih, preminulih in tistih, ki so okrevali.

povezava: CoronaLive.info

V sredo, 8. januarja 2020, je zapustil ta svet profesor Peter Kirstein. V sodelovanju z malenkost bolj znanima ameriškima računalniškima legendama Vintom Cerfom in Bobom Kahnom je raziskoval načine za komunikacijo med ločenimi računalniškimi omrežji, ki so pozneje vodili do razvoja standarda TCP/IP, ki je danes temelj svetovnega interneta. Vzpostavil je prvo čezatlantsko internetno linijo med ZDA in Evropo (VB). Peter Kirstein je gradil internet z dobrim sodelovanjem z ljudmi z vsega sveta in je veliko prispeval k razvoju internetnih storitev in internetne infrastrukture v Evropi.

S profesorjem Kirsteinom smo zelo intenzivno sodelovali pri projektu COSINE-EUREKA 8 (1985­­­­–1991), na podlagi katerega smo kasneje razvili varne internetne storitve, kot sta digitalno podpisovanje in infrastruktura javnih ključev v letu 1992. V letih 2008-2010 je sodelovanje potekalo tudi pri razvoju video-konferenčnega sistema Global Plaza. 

Pri profesorju Kirsteinu bomo pogrešali predvsem njegov optimizem, prijateljstvo, modrost in pripravljenost na sodelovanje.