V sredo, 8. januarja 2020, je zapustil ta svet profesor Peter Kirstein. V sodelovanju z malenkost bolj znanima ameriškima računalniškima legendama Vintom Cerfom in Bobom Kahnom je raziskoval načine za komunikacijo med ločenimi računalniškimi omrežji, ki so pozneje vodili do razvoja standarda TCP/IP, ki je danes temelj svetovnega interneta. Vzpostavil je prvo čezatlantsko internetno linijo med ZDA in Evropo (VB). Peter Kirstein je gradil internet z dobrim sodelovanjem z ljudmi z vsega sveta in je veliko prispeval k razvoju internetnih storitev in internetne infrastrukture v Evropi.

S profesorjem Kirsteinom smo zelo intenzivno sodelovali pri projektu COSINE-EUREKA 8 (1985­­­­–1991), na podlagi katerega smo kasneje razvili varne internetne storitve, kot sta digitalno podpisovanje in infrastruktura javnih ključev v letu 1992. V letih 2008-2010 je sodelovanje potekalo tudi pri razvoju video-konferenčnega sistema Global Plaza. 

Pri profesorju Kirsteinu bomo pogrešali predvsem njegov optimizem, prijateljstvo, modrost in pripravljenost na sodelovanje. 

V Portorožu je 23. in 24. septembra 2019 potekala osemindvajseta mednarodna Elektrotehniška in računalniška konferenca ERK 2019. Konferenco je organizirala Slovenska sekcija IEEE skupaj s Fakulteto za elektrotehniko in drugimi strokovnimi društvi. Iz Laboratorija za odprte sisteme in mreže se je udeležil raziskovalec dr. Samed Bajrić, ki je predstavil originalni znanstveni prispevek “Reducing the number of solutions in the unit commitment problem using variations with repetition” v soavtorstvu z Izudin Softić, Nedžmija Demirović, Marina Pejić in Midhat Umihanić (vsi profesorji s Fakultete za elektrotehniko, Univerza v Tuzli, BiH).

Avtorica Borka Jerman Blažič je v knjigi “Don Kihotka na Slovenskem ali kako je internet prišel v Slovenijo”, izdani pri založbi e-Besede, podala izčrpen pregled o raziskavah za razvoj računalniških tehnologij v okviru razvoja uporabniku naravnanih računalniških mrež, ki so sedaj poznane kot omrežje internet.

Knjiga najprej razčleni potek raziskav na področju računalniških mrež in predstavi dolgoletno »vojno med omrežnimi skladovnicami protokolov«, ki je potekala med akademiki na zahodnem delu Atlantika in v Evropi. Dolgoletna vojna, ki je nekoliko upočasnila razvoj in prihod interneta v Evropo, se je končala leta 1991 z zmago komunikacijskega modela strežnik-uporabnik, ki je osnoven način komuniciranja v internetnih omrežjih. Prednost internetnega modela, ki je predstavljen v knjigi, so vmesniki za povezovanje s spodaj ležečo omrežno infrastrukturo, ki jo lahko sestavljajo rešitve različnih tehnologij. Omrežje internet nima centralnega upravitelja, saj so edina centralizirana struktura v internetu domenski strežniki, ki delujejo kot hierarhična drevesna infrastruktura in poskrbijo za učinkovito preslikavo imenskih naslovov, kot je “www.ijs.si” , v številčni internetni naslov.

V drugem delu knjige je avtorica predstavila dogajanja v domovini pred in v času osamosvojitve, ki so se prekrivala z dejanji za vzpostavitev akademskega omrežja z internetno povezavo. Knjigo dopolnjuje 100 originalnih dokumentov.

Sodelavci Laboratorija za odprte sisteme in mreža Instituta “Jožef Stefan” smo 4. 7. 2019 v Orehovem Gaju organizirali zaključno delavnico projekta GIRDA. V programu delavnice sta sodelovala zavod Simbioza Genezis, ki deluje na področju medgeneracijskega učenja, in Slovenska filantropija, s katerimi smo predstavili rezultate projekta GIRDA. GIRDA je projekt iz evropskega programa ERASMUS+, ki je imel za cilje razviti metodologijo za izboljšanje digitalne pismenosti med starejšimi s pomočjo digitalnih iger in uporabo digitalnih tablic z dotikom rok. Razvoj in uporaba novejših metod pridobivanja digitalne pismenosti sta bila namenjena predvsem uspešni koordinaciji kognitivnih in motoričnih kapacitet starejših, ki jih zahtevajo sodobne mobilne naprave, kot je pametni telefon.

Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta “Jožef Stefan” je skupaj z 19 partnerji iz 12 držav iz Evrope, Amerike in Afrike obeležil 25. obletnico videokonferenčnega sistema ISABEL. Sistem je bil v preteklosti uporabljen pri izvedbi številnih obsežnih porazdeljenih dogodkov z udeleženci z vsega sveta, člani laboratorija pa smo z namenom sodelovanja pri teh dogodkih leta 1997 vzpostavili tudi prvo širokopasovno optično povezavo ATM Slovenije s tujino. Pridobljene izkušnje pri obvladovanju novih tehnologij in rezultate nadaljnjih raziskav omrežij in videokonferenčnih sistemov smo uporabili pri več uspešnih projektih Evropske unije, na primer NICE, UNIVERSAL, PROLEARN in GLOBAL, ter pri vzpostavitvi infrastrukturne skupine.