“Ali bo Internet preživel preobremenjenost omrežja zaradi naraslega prometa, ki nastaja ob pandemiji COVID-19?« in »Kakšno je zdravje interneta« v času epidemije COVID-19?» O tem se sprašuje prof. dr. Borka Jerman Blažič, ki je pred kratkim objavila celoten prispevek na spletni strani Slovenskega Združenja za Računalniške Komunikacije Internet (ISOC-SI).

Veliko ljudi se je v preteklih tednih spraševalo ali bo internet vzdržal povečan promet ob osamitvi večine prebivalstva po svetu. Dosedanji podatki o povečanju prometa v internetnem omrežju kažejo, da je internet zelo vzdržljiv in da večjih težav niso nikjer zaznali, kar je samo po sebi razumljivo. Pandemija COVID-19 je ponovno razkrila že dolgo obstoječi problem v svetu in pri nas doma, digitalni razkorak in delitev prebivalstva med digitalno revne in digitalno bogate. Revno prebivalstvo nima dostopa do interneta ne glede na to, kje se to v svetu nahaja. Ob tem problemu se je pojavilo tudi vprašanje plačila računov dostopa do interneta in telefonskih komunikacij za tisti del prebivalstva, ki je povezan z internetom.

Koliko prometa na Internetu se je povečalo v zadnjih dnevih meseca marca:

Internetno poslovanje, domača uporaba interneta in brezzična uporaba interneta je bila v porastu do 24% v primerjavi meseca februarja v ZDA. Ostale storitve internetnega prometa vsebujejo tudi porast in padec:

Konstantna sporočila: Porast do 63%
Tekstovna sporočila: Porast do 41%
Avdio klici: Porast do 33%
Video klici: Porast do 4%
Elektronska pošta: Padec do 18%
Brskanje na spletu: Padec do 5%

Podjetja so tudi poročale v porastu on-line konferenčnih aktivnosti:

Uporaba Avdio, spletnih in video konferenčnih orodij: Porast do 400%
Večji webcast dogodki: Porast do 200%
AT&T globalne avdio rešitve: Porast do 200%.

Preberite si celoten prispevek TUKAJ

 

V prostorih Laboratorija za odprte sisteme in mreže je naš sodelavec Primož Cigoj razvil in postavil spletno platformo CoronaLive.info  za spremljanje širjenja pandemije novega virusa SARS-CoV-2. Spletna platforma na enostaven in uporabniku prijazen način, poleg statističnih podatkov po posameznih državah in grafičnih prikazov le-teh, prikazuje tudi zadnje lokalne novice in objave s spletnega družbenega omrežja Twitter. Namen CoronaLive.info je, da na enostaven, predvsem pa na hiter način, prikazuje pregled podatkov o okuženih, preminulih in tistih, ki so okrevali.

povezava: CoronaLive.info

V sredo, 8. januarja 2020, je zapustil ta svet profesor Peter Kirstein. V sodelovanju z malenkost bolj znanima ameriškima računalniškima legendama Vintom Cerfom in Bobom Kahnom je raziskoval načine za komunikacijo med ločenimi računalniškimi omrežji, ki so pozneje vodili do razvoja standarda TCP/IP, ki je danes temelj svetovnega interneta. Vzpostavil je prvo čezatlantsko internetno linijo med ZDA in Evropo (VB). Peter Kirstein je gradil internet z dobrim sodelovanjem z ljudmi z vsega sveta in je veliko prispeval k razvoju internetnih storitev in internetne infrastrukture v Evropi.

S profesorjem Kirsteinom smo zelo intenzivno sodelovali pri projektu COSINE-EUREKA 8 (1985­­­­–1991), na podlagi katerega smo kasneje razvili varne internetne storitve, kot sta digitalno podpisovanje in infrastruktura javnih ključev v letu 1992. V letih 2008-2010 je sodelovanje potekalo tudi pri razvoju video-konferenčnega sistema Global Plaza. 

Pri profesorju Kirsteinu bomo pogrešali predvsem njegov optimizem, prijateljstvo, modrost in pripravljenost na sodelovanje. 

V Portorožu je 23. in 24. septembra 2019 potekala osemindvajseta mednarodna Elektrotehniška in računalniška konferenca ERK 2019. Konferenco je organizirala Slovenska sekcija IEEE skupaj s Fakulteto za elektrotehniko in drugimi strokovnimi društvi. Iz Laboratorija za odprte sisteme in mreže se je udeležil raziskovalec dr. Samed Bajrić, ki je predstavil originalni znanstveni prispevek “Reducing the number of solutions in the unit commitment problem using variations with repetition” v soavtorstvu z Izudin Softić, Nedžmija Demirović, Marina Pejić in Midhat Umihanić (vsi profesorji s Fakultete za elektrotehniko, Univerza v Tuzli, BiH).

Avtorica Borka Jerman Blažič je v knjigi “Don Kihotka na Slovenskem ali kako je internet prišel v Slovenijo”, izdani pri založbi e-Besede, podala izčrpen pregled o raziskavah za razvoj računalniških tehnologij v okviru razvoja uporabniku naravnanih računalniških mrež, ki so sedaj poznane kot omrežje internet.

Knjiga najprej razčleni potek raziskav na področju računalniških mrež in predstavi dolgoletno »vojno med omrežnimi skladovnicami protokolov«, ki je potekala med akademiki na zahodnem delu Atlantika in v Evropi. Dolgoletna vojna, ki je nekoliko upočasnila razvoj in prihod interneta v Evropo, se je končala leta 1991 z zmago komunikacijskega modela strežnik-uporabnik, ki je osnoven način komuniciranja v internetnih omrežjih. Prednost internetnega modela, ki je predstavljen v knjigi, so vmesniki za povezovanje s spodaj ležečo omrežno infrastrukturo, ki jo lahko sestavljajo rešitve različnih tehnologij. Omrežje internet nima centralnega upravitelja, saj so edina centralizirana struktura v internetu domenski strežniki, ki delujejo kot hierarhična drevesna infrastruktura in poskrbijo za učinkovito preslikavo imenskih naslovov, kot je “www.ijs.si” , v številčni internetni naslov.

V drugem delu knjige je avtorica predstavila dogajanja v domovini pred in v času osamosvojitve, ki so se prekrivala z dejanji za vzpostavitev akademskega omrežja z internetno povezavo. Knjigo dopolnjuje 100 originalnih dokumentov.