Avtorica Borka Jerman Blažič je v knjigi “Don Kihotka na Slovenskem ali kako je internet prišel v Slovenijo”, izdani pri založbi e-Besede, podala izčrpen pregled o raziskavah za razvoj računalniških tehnologij v okviru razvoja uporabniku naravnanih računalniških mrež, ki so sedaj poznane kot omrežje internet.

Knjiga najprej razčleni potek raziskav na področju računalniških mrež in predstavi dolgoletno »vojno med omrežnimi skladovnicami protokolov«, ki je potekala med akademiki na zahodnem delu Atlantika in v Evropi. Dolgoletna vojna, ki je nekoliko upočasnila razvoj in prihod interneta v Evropo, se je končala leta 1991 z zmago komunikacijskega modela strežnik-uporabnik, ki je osnoven način komuniciranja v internetnih omrežjih. Prednost internetnega modela, ki je predstavljen v knjigi, so vmesniki za povezovanje s spodaj ležečo omrežno infrastrukturo, ki jo lahko sestavljajo rešitve različnih tehnologij. Omrežje internet nima centralnega upravitelja, saj so edina centralizirana struktura v internetu domenski strežniki, ki delujejo kot hierarhična drevesna infrastruktura in poskrbijo za učinkovito preslikavo imenskih naslovov, kot je “www.ijs.si” , v številčni internetni naslov.

V drugem delu knjige je avtorica predstavila dogajanja v domovini pred in v času osamosvojitve, ki so se prekrivala z dejanji za vzpostavitev akademskega omrežja z internetno povezavo. Knjigo dopolnjuje 100 originalnih dokumentov.

Sodelavci Laboratorija za odprte sisteme in mreža Instituta “Jožef Stefan” smo 4. 7. 2019 v Orehovem Gaju organizirali zaključno delavnico projekta GIRDA. V programu delavnice sta sodelovala zavod Simbioza Genezis, ki deluje na področju medgeneracijskega učenja, in Slovenska filantropija, s katerimi smo predstavili rezultate projekta GIRDA. GIRDA je projekt iz evropskega programa ERASMUS+, ki je imel za cilje razviti metodologijo za izboljšanje digitalne pismenosti med starejšimi s pomočjo digitalnih iger in uporabo digitalnih tablic z dotikom rok. Razvoj in uporaba novejših metod pridobivanja digitalne pismenosti sta bila namenjena predvsem uspešni koordinaciji kognitivnih in motoričnih kapacitet starejših, ki jih zahtevajo sodobne mobilne naprave, kot je pametni telefon.

Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta “Jožef Stefan” je skupaj z 19 partnerji iz 12 držav iz Evrope, Amerike in Afrike obeležil 25. obletnico videokonferenčnega sistema ISABEL. Sistem je bil v preteklosti uporabljen pri izvedbi številnih obsežnih porazdeljenih dogodkov z udeleženci z vsega sveta, člani laboratorija pa smo z namenom sodelovanja pri teh dogodkih leta 1997 vzpostavili tudi prvo širokopasovno optično povezavo ATM Slovenije s tujino. Pridobljene izkušnje pri obvladovanju novih tehnologij in rezultate nadaljnjih raziskav omrežij in videokonferenčnih sistemov smo uporabili pri več uspešnih projektih Evropske unije, na primer NICE, UNIVERSAL, PROLEARN in GLOBAL, ter pri vzpostavitvi infrastrukturne skupine.

Evropska komisija je konec novembra 2018 v okviru programa JUSTICE odobrila projekt “European investigation order – legal analysis and practical dilemmas of international cooperation – EIO-LAPD“, katerega koordinator je Pravna fakulteta Univerze v Mariboru. Pri projektu sodeluje tudi Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta “Jožef Stefan”, njegove raziskave pa bodo povezane s problematiko čezmejnega pridobivanja elektronskih dokazov. Projekt se je začel izvajati s 1. 5. 2019.

Konec aprila 2019 se je uspešno zaključil projekt SI-PASS, ki ga je sofinancirala Evropska unija iz sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF Telecom). Partnerji projekta so pod vodstvom Laboratorija za odprte sisteme in mreže Instituta »Jožef Stefan« na Ministrstvu za javno upravo vzpostavili vozlišče eIDAS, ki predstavlja osrednjo točko zaupanja v državi za varne čezmejne e-storitve, in nanj priključili e-storitve s področja e-zdravja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varovanja intelektualne lastnine, registrov podjetij in elektronskega poslovanja. Rezultati projekta omogočajo tujcem dostop do slovenskih e-storitev z njihovimi nacionalnimi sredstvi za elektronsko identifikacijo, na primer elektronskimi osebnimi izkaznicami, slovenskim uporabnikom pa v bližnji prihodnosti.