E5 – LABORATORIJ ZA ODPRTE SISTEME IN MREŽE

Author Archive

Odpravljanje informacijske motnje

Naša sodelavka, dr. Tanja Pavleska, je objavila prispevek z naslovom “The good, the bad and the urgent – tackling information disorder”. Pojem informacijska motnja zajema lažne novice, zavajajoče vsebine, govorice, škodljive vsebine ipd. Vloženi so bili številni napori za boj proti motnjam informacij, saj je neposredno povezan z nekaterimi najpomembnejšimi vidiki našega vsakdanjega življenja: varovanje demokratičnih in družbenih vrednot, negovanje zaupanja v akterje, ki sodelujejo pri vzpostavljanju teh vrednot, uresničevanje temeljnih pravic in svoboščin in podobno.

Ceotno objavo si lahko preberete v spodnji povezavi
https://www.betterinternetforkids.eu/web/portal/practice/awareness/detail?articleId=6206859

TeBa Ecosystem

Ime projekta: Tehnološki in poslovni vidiki bodočega ekosistema za e-zdravstvo (TeBa Ecosystem)
Program:Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.
Trajanje: 1.6.2017 – 31.5.2020

Razpis: »Javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere, 2.0« objavljen leta 2016 na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.


Projekt raziskuje dva vidika zdravstvenega ekosistema. Tehnični vidik je osredotočen na tehnologije, ki omogočajo integracijo zdravstvenih aplikacij različnih ponudnikov, tehnike, ki omogočajo boljšo varnost pacientovih podatkov in metod za bolj učinkovito identificiranje uporabniških zahtev pri razvoju novih zdravstvenih aplikacij. Na drugi strani, v okviru poslovnega vidika se osredotočamo na identificiranje modela dejavnikov uspeha zdravstvenega ekosistema in na oblikovanje metod za merjenje vpliva zdravstvenih aplikacij na bolnišnične procese.


Raziskovalna vprašanja:

  • Kateri so trendi v znanstvenih raziskavah o e-zdravju? [4]
  • Kako identificiramo uporabniške zahteve za razvoj zdravstvenih aplikacij, ki podpirajo bolnišnične procese, bolj učinkovito? [1, 5, 7]
  • Kako omogočiti intentegracijo zdravstvenih aplikacij? [3, 8]
  • Kateri so dejavniki uspeha razvoja zdravstvenega ekosistema? [4, 9]
  • Kako zagotoviti varnost pacientovih podatkov? [2, 6]

Raziskovalne dejavnosti

V okviru projekta je IJS sodeloval s slovenskim podjetjem Better by Marand in kliničnim centrom University Hospitals Plymouth NHS trust. V letu 2018 smo pridobili podatke na oddelku in v lekarni omenjenega kliničnega centra. Na ta način smo pridobili informacije o trenutni učinkovitosti procesa odpusta pacienta, torej pred uvedbo aplikacije za elektronsko predpisovanje in administriranje zdravil imenovane OPENeP[MT1] . Rezultate smo predstavili na mednarodni konferenci BEE [7]. Metodo za simuliranje podatkov za obdobje po implementaciji, pa smo opisali v [5].


V podporo razvojnemu timu aplikacije OPENeP, smo raziskali koliko bolje razumemo kontekst uporabniških zgodb, če imamo na voljo modele poslovnih procesov (konceptualne model) [1].

Ker je varnost pacientovi podatkov izjemno občutljiva in pomembna tema, smo se ji posvetili v [2] in [6], kjer smo analizirali različne kriptografske algoritme.

Dandanes imajo bolnice v uporabi veliko zdravstvenih aplikacij različnih proizvajalcev. Časovna učinkovitost bolnišničnih procesov se lahko izboljša, če integriramo te bolnišnične aplikacije z uporabo odprtokodnih stadardov. Standard FHIR lahko pri tem pomaga, zavedati pa se moramo novih izzivov, ki se ob uporabi pojavijo. Omenjene izzive smo analizirali v [3] in [8].

Nov koncept kako integrirati aplikacije različnih proizvajalcev s pomočjo odprtokodnih standardov se skriva v terminu odprta platforma (angl. openPlatform). Odprta platforma je tudi tista, ki omogoča razvoj zdravstvenega ekosistema na nivoju bolnice ali regije ali države. Pregled literature smo predstavili v [10]. Temeljna ideja je, da so aplikacije različnih ponudnikov povezane na skupno bazo pacientovih podatkov. Pripravili smo analizo slovenskega zdravstvenega ekosistema, ki sloni na odprti platformi podjetja Better by Marand imenovani Better Platform[MT1]  v [9] in predlagali model dejavnikov uspeha zdravstvenega ekosistema [4].



 [MT1]https://openep.better.care/

 [MT2]https://platform.better.care/


Partnerji:

1. Jožef Stefan Institute

2. Private Company Better by Marand


Rezultati projekta:

Članki v revijah:

Status (31.5.2020): v pregledovanju.

  • Marina Trkman, Samed Bajrić: A model of sucess factors of mature healthcare ecosystem.

Status (20.5.2020): v pregledovanju

  • Marina Trkman, Živa Stepančič, Roko Malkoč: A method for predicting impact of a healthcare application on hospital’s process: simulation.

Status (20.5.2020): v pregledovanju

Konferenčni članki in poglavja v knjigah:

  • Samed Bajrić: An Analysis of Cryptographic Algorithms in IoT in book An analysis of cryptographic algorithms in IoT, 2019.

https://www.igi-global.com/chapter/an-analysis-of-cryptographic-algorithms-in-iot/225894.

  • Marina Trkman, Živa Stepančič, Roko Malkoč: Evaluation of patients’ discharge time on a ward preliminary findings. BEE, 2019.

Status: objavljeno (v CD formatu).

  • Marina Trkman, Božidarka Radović, Mitja Lapajne: Integracija informacijskih sistemov za e-zdravstvo: študija primera. DSI 2020.

Status: sprejeto, vendar še ne objavljeno.

  • Marina Trkman, Samed Bajrić: What are success factors when building national healthcare ecosystem? MIPRO 2020.

Status (20.5.2020): v pregledovanju.

  • Marina Trkman: Citaiton network analyses of e-health

Status (20.5.2020): under review

internet

PREOBREMENJENOST INTERNETA V ČASU PANDEMIJE COVID-19

“Ali bo Internet preživel preobremenjenost omrežja zaradi naraslega prometa, ki nastaja ob pandemiji COVID-19?« in »Kakšno je zdravje interneta« v času epidemije COVID-19?» O tem se sprašuje prof. dr. Borka Jerman Blažič, ki je pred kratkim objavila celoten prispevek na spletni strani Slovenskega Združenja za Računalniške Komunikacije Internet (ISOC-SI).

Veliko ljudi se je v preteklih tednih spraševalo ali bo internet vzdržal povečan promet ob osamitvi večine prebivalstva po svetu. Dosedanji podatki o povečanju prometa v internetnem omrežju kažejo, da je internet zelo vzdržljiv in da večjih težav niso nikjer zaznali, kar je samo po sebi razumljivo. Pandemija COVID-19 je ponovno razkrila že dolgo obstoječi problem v svetu in pri nas doma, digitalni razkorak in delitev prebivalstva med digitalno revne in digitalno bogate. Revno prebivalstvo nima dostopa do interneta ne glede na to, kje se to v svetu nahaja. Ob tem problemu se je pojavilo tudi vprašanje plačila računov dostopa do interneta in telefonskih komunikacij za tisti del prebivalstva, ki je povezan z internetom.

Koliko prometa na Internetu se je povečalo v zadnjih dnevih meseca marca:

Internetno poslovanje, domača uporaba interneta in brezzična uporaba interneta je bila v porastu do 24% v primerjavi meseca februarja v ZDA. Ostale storitve internetnega prometa vsebujejo tudi porast in padec:

Konstantna sporočila: Porast do 63%
Tekstovna sporočila: Porast do 41%
Avdio klici: Porast do 33%
Video klici: Porast do 4%
Elektronska pošta: Padec do 18%
Brskanje na spletu: Padec do 5%


Podjetja so tudi poročale v porastu on-line konferenčnih aktivnosti:

Uporaba Avdio, spletnih in video konferenčnih orodij: Porast do 400%
Večji webcast dogodki: Porast do 200%
AT&T globalne avdio rešitve: Porast do 200%.

Preberite si celoten prispevek TUKAJ

covid-19,internet,webplatform

spletna platforma CoronaLive.info

 

V prostorih Laboratorija za odprte sisteme in mreže je naš sodelavec Primož Cigoj razvil in postavil spletno platformo CoronaLive.info  za spremljanje širjenja pandemije novega virusa SARS-CoV-2. Spletna platforma na enostaven in uporabniku prijazen način, poleg statističnih podatkov po posameznih državah in grafičnih prikazov le-teh, prikazuje tudi zadnje lokalne novice in objave s spletnega družbenega omrežja Twitter. Namen CoronaLive.info je, da na enostaven, predvsem pa na hiter način, prikazuje pregled podatkov o okuženih, preminulih in tistih, ki so okrevali.

povezava: CoronaLive.info

Spomin na Petra Kirsteina

V sredo, 8. januarja 2020, je zapustil ta svet profesor Peter Kirstein. V sodelovanju z malenkost bolj znanima ameriškima računalniškima legendama Vintom Cerfom in Bobom Kahnom je raziskoval načine za komunikacijo med ločenimi računalniškimi omrežji, ki so pozneje vodili do razvoja standarda TCP/IP, ki je danes temelj svetovnega interneta. Vzpostavil je prvo čezatlantsko internetno linijo med ZDA in Evropo (VB). Peter Kirstein je gradil internet z dobrim sodelovanjem z ljudmi z vsega sveta in je veliko prispeval k razvoju internetnih storitev in internetne infrastrukture v Evropi.

S profesorjem Kirsteinom smo zelo intenzivno sodelovali pri projektu COSINE-EUREKA 8 (1985­­­­–1991), na podlagi katerega smo kasneje razvili varne internetne storitve, kot sta digitalno podpisovanje in infrastruktura javnih ključev v letu 1992. V letih 2008-2010 je sodelovanje potekalo tudi pri razvoju video-konferenčnega sistema Global Plaza. 

Pri profesorju Kirsteinu bomo pogrešali predvsem njegov optimizem, prijateljstvo, modrost in pripravljenost na sodelovanje. 

demo

Laboratorij za odprte sisteme in mreže

  • Jamova cesta 39, 1000, Ljubljana
  • + 386 (0)1 477 3900
  • info@e5.ijs.si