Sodelavka v Laboratoriju za Odprte Sisteme in Mreže, dr. Živa Stepančič, je imela predstavitveno predavanje svojega dela z naslovom “Predstavitveno predavanje: Modeliranje potenciala prožnosti v pametnih omrežjih in statistična podpora v projektih”, v četrtek, 7. oktobra 2021. V okviru odsečnega seminarja so bili predstavljeni tako rezultati raziskovalnega dela kot  tudi trenutne naloge sodelavke na posameznih evropskih in industrijskih projektih, pri katerih sodeluje Laboratorij za Odprte Sisteme in Mreže. Predavanje je potekalo virtualno. 

e-Raziskovalna infrastruktura navideznih sodelovalno-raziskovalnih okolij Laboratorija za oprte sisteme in mreže je podprla izvedbo Slovenskega Festivala
Znanosti, ki ga organizira Slovenska Znanstvena Fundacija. Tridnevnemu dogodku smo zagotovili
dom fizično in virtualno. Se že veselimo sodelovanja pri organizaciji Evropskega Festivala Znanosti
v novembru 2021!

V dneh 10.–11. novembra se je odvijal 26. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo. V Laboratoriju za odprte sisteme in mreže smo s pomočjo infrastrukturne skupine za e-Raziskovalna okolja omogočili Slovenski znanstveni fundaciji izvedbo virtualnega
dogodka Festival znanosti 2020. 

Letošnji 26. slovenski festival znanosti je zaradi upoštevanja ukrepov proti širjenju koronavirusa potekal v hibridni obliki, prek interneta.

Pokroviteljica festivala je bila mag. Violeta Bulc, nekdanja evropska komisarka.

Organizatorji:

Univerza v Ljubljani, donator
Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana, donator
Inotherm, d.o.o., Prigorica, donator
Loterija Slovenija, d.o.o., Ljubljana, donator
SIQ Ljubljana, donator[ZS1] 
Lotrič, d.o.o., Selca, donator
Energotech, d.o.o., Ljubljana, donator
Omega, d.o.o., Ljubljana, donator
Kemijski inštitut, Ljubljana, sponzor

---

Naša sodelavka, dr. Tanja Pavleska, je objavila prispevek z naslovom “The good, the bad and the urgent – tackling information disorder”. Pojem informacijska motnja zajema lažne novice, zavajajoče vsebine, govorice, škodljive vsebine ipd. Vloženi so bili številni napori za boj proti motnjam informacij, saj je neposredno povezan z nekaterimi najpomembnejšimi vidiki našega vsakdanjega življenja: varovanje demokratičnih in družbenih vrednot, negovanje zaupanja v akterje, ki sodelujejo pri vzpostavljanju teh vrednot, uresničevanje temeljnih pravic in svoboščin in podobno.

Ceotno objavo si lahko preberete v spodnji povezavi
https://www.betterinternetforkids.eu/web/portal/practice/awareness/detail?articleId=6206859

Razpis: »Javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere, 2.0« objavljen leta 2016 na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.

---

Projekt raziskuje dva vidika zdravstvenega ekosistema. Tehnični vidik je osredotočen na tehnologije, ki omogočajo integracijo zdravstvenih aplikacij različnih ponudnikov, tehnike, ki omogočajo boljšo varnost pacientovih podatkov in metod za bolj učinkovito identificiranje uporabniških zahtev pri razvoju novih zdravstvenih aplikacij. Na drugi strani, v okviru poslovnega vidika se osredotočamo na identificiranje modela dejavnikov uspeha zdravstvenega ekosistema in na oblikovanje metod za merjenje vpliva zdravstvenih aplikacij na bolnišnične procese.

---

Raziskovalna vprašanja:

• Kateri so trendi v znanstvenih raziskavah o e-zdravju? [4]
• Kako identificiramo uporabniške zahteve za razvoj zdravstvenih aplikacij, ki podpirajo bolnišnične procese, bolj učinkovito? [1, 5, 7]
• Kako omogočiti intentegracijo zdravstvenih aplikacij? [3, 8]
• Kateri so dejavniki uspeha razvoja zdravstvenega ekosistema? [4, 9]
• Kako zagotoviti varnost pacientovih podatkov? [2, 6]

Raziskovalne dejavnosti

V okviru projekta je IJS sodeloval s slovenskim podjetjem Better by Marand in kliničnim centrom University Hospitals Plymouth NHS trust. V letu 2018 smo pridobili podatke na oddelku in v lekarni omenjenega kliničnega centra. Na ta način smo pridobili informacije o trenutni učinkovitosti procesa odpusta pacienta, torej pred uvedbo aplikacije za elektronsko predpisovanje in administriranje zdravil imenovane OPENeP[MT1] . Rezultate smo predstavili na mednarodni konferenci BEE [7]. Metodo za simuliranje podatkov za obdobje po implementaciji, pa smo opisali v [5].

---

V podporo razvojnemu timu aplikacije OPENeP, smo raziskali koliko bolje razumemo kontekst uporabniških zgodb, če imamo na voljo modele poslovnih procesov (konceptualne model) [1].

Ker je varnost pacientovi podatkov izjemno občutljiva in pomembna tema, smo se ji posvetili v [2] in [6], kjer smo analizirali različne kriptografske algoritme.

Dandanes imajo bolnice v uporabi veliko zdravstvenih aplikacij različnih proizvajalcev. Časovna učinkovitost bolnišničnih procesov se lahko izboljša, če integriramo te bolnišnične aplikacije z uporabo odprtokodnih stadardov. Standard FHIR lahko pri tem pomaga, zavedati pa se moramo novih izzivov, ki se ob uporabi pojavijo. Omenjene izzive smo analizirali v [3] in [8].

Nov koncept kako integrirati aplikacije različnih proizvajalcev s pomočjo odprtokodnih standardov se skriva v terminu odprta platforma (angl. openPlatform). Odprta platforma je tudi tista, ki omogoča razvoj zdravstvenega ekosistema na nivoju bolnice ali regije ali države. Pregled literature smo predstavili v [10]. Temeljna ideja je, da so aplikacije različnih ponudnikov povezane na skupno bazo pacientovih podatkov. Pripravili smo analizo slovenskega zdravstvenega ekosistema, ki sloni na odprti platformi podjetja Better by Marand imenovani Better Platform[MT1]  v [9] in predlagali model dejavnikov uspeha zdravstvenega ekosistema [4].

---

---

 [MT1] – https://openep.better.care/

 [MT2] – https://platform.better.care/

---

Partnerji:

1. Jožef Stefan Institute

2. Private Company Better by Marand

---

Rezultati projekta:

Članki v revijah:

• Marina Trkman, Jan Mendling, Peter Trkman, Marjan Krisper: Impact of the conceptual model’s format on identifying and understanding user stories. Information and softwere technology (SCI, A’), 2019.  https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S095058491930165X
• Samed Bajrić: Data security and privacy issues in healthcare. Applied Medical Informatics (SCI), 2020. https://ami.info.umfcluj.ro/index.php/AMI/article/view/702
• Marina Trkman, Božidarka Radović, Mitja Lapajne: Izzivi integracije zdravstvenih aplikacij: souporaba standardov openEHR in FHIR. Uporabna informatika.

Status (31.5.2020): v pregledovanju.

• Marina Trkman, Samed Bajrić: A model of sucess factors of mature healthcare ecosystem.

Status (20.5.2020): v pregledovanju

• Marina Trkman, Živa Stepančič, Roko Malkoč: A method for predicting impact of a healthcare application on hospital’s process: simulation.

Status (20.5.2020): v pregledovanju

Konferenčni članki in poglavja v knjigah:

• Samed Bajrić: An Analysis of Cryptographic Algorithms in IoT in book An analysis of cryptographic algorithms in IoT, 2019.

https://www.igi-global.com/chapter/an-analysis-of-cryptographic-algorithms-in-iot/225894.

• Marina Trkman, Živa Stepančič, Roko Malkoč: Evaluation of patients’ discharge time on a ward preliminary findings. BEE, 2019.

Status: objavljeno (v CD formatu).

• Marina Trkman, Božidarka Radović, Mitja Lapajne: Integracija informacijskih sistemov za e-zdravstvo: študija primera. DSI 2020.

Status: sprejeto, vendar še ne objavljeno.

• Marina Trkman, Samed Bajrić: What are success factors when building national healthcare ecosystem? MIPRO 2020.

Status (20.5.2020): v pregledovanju.

• Marina Trkman: Citaiton network analyses of e-health

Status (20.5.2020): under review