Nove tehnologije omogočajo razvoj sodobnih tehnologij za izobraževanje in prenos znanja na daljavo, katerim je v zadnjem času posvečena velika pozornost. In prav zaradi tega se morajo tudi izobraževalne in raziskovalne institucije prilagajati novim trendom izobraževanja s pripravo svojega večpredstavnega uènega gradiva, ki ga ponujajo na daljavo prek komunikacijskih omrežij. V svetu že nastajajo številni katalogi z najrazličnejšim izobraževalnim gradivom in izobraževalni portali, ki so v veliki meri omejeni predvsem na storitve svetovnega spleta (npr. About, BlackBoard, Click2Learn, DigitalThink, SmartForce, VarsityBooks). Žal so ti katalogi in portali najpogosteje namenjeni le ozkemu krogu uporabnikov v okviru posameznih institucij in podjetij. Zaposleni v podjetju izrazijo željo in potrebo po izobraževanju na dolčenem področju, izobraževalna institucija ali skupina strokovnjakov pa izdela primerno izobraževalno gradivo. Takšno gradivo je ponavadi zelo specifično in ni primerno za širšo uporabo. Večina obstoječih izobraževalnih portalov zaenkrat predstavlja le delne rešitve na podroèju izobraževanja na daljavo. saj ponujajo le eno vrsto izobraževalnega gradiva, ponavadi prilagojenega svetovnemu spletu, med ponudniki in uporabniki storitev ni koordinacije, saj so uporabnikom na voljo le seznami učnega gradiva, ne pa tudi dodatne storitve, kot so: naročanje, obračunavanje, plačevanje, vrednotenje (evalvacija) in dostava gradiva.
Zaradi zgoraj omenjenih pomanjkljivosti obstoječih izobraževalnih portalov je Evropska unija leta 2000 v okviru svojega petega okvirnega programa začela s triletnim projektom UNIVERSAL (polno ime projekta je »UNIVERSAL Exchange for PAN-European Higher Education«). Projekt UNIVERSAL je v Sloveniji izvajal Laboratorij za odprte sisteme in mreže Inštituta Jožef Stefan. Poleg njega so v projektu sodelovale še številne prestižne univerze iz Evrope, kot so: Ekonomska univerza z Dunaja (Wirtschaftsuniversität Wien – WUW), Visoka šola za trgovino iz Pariza (Hautes Etudes Commerciales – HEC), Visoka šola za tehnologijo iz Züricha (Eidgenossische Technische Hochschule Zürich – ETH), Visoka šola za telekomunikacije iz Pariza (Institut National des Télécommunications – INT), univerze v Lancastru (University of Lancaster – LAN), Aachnu (Aachen University of Technology – AUT), Helsinkih (Helsinki University of Technology – HUT), Madridu (Universidad Politecnica de Madrid – UPM), Varšavi (Warsaw University of Technology – WUT) in Atenah (NCSR Demokritos), Svobodna univerza iz Bruslja (Université Libre de Bruxelles – ULB) ter Odprta univerza Grčije (Hellenic Open University – HOU).
Glavni rezultat projekta: portal EducaNext za izmenjavo učnega gradiva med Evropskimi visokošolskimi ustanovami
